Pitna voda – element narave, brez katere ne bi bilo življenja na planetu

Poučite se o pomembnostih čiste ter pitne vode ter o razvoju filtracije vode skozi zgodovino

 

Voda je ena izmed najpomembnejših dobrin na svetu, kar pa večkrat pozabimo, saj jo trošimo v večjih količinah, kot bi jo smeli. Mnogi antropogeni posegi v naravo predstavljajo resna tveganja za onesnaževanje površinskih ter podzemnih vodnih teles, zato je danes bolj kot kadarkoli pomembno, da zaščitimo našo dragoceno vodo. Zaradi raznih umetnih ter naravnih onesnaževalcev pa se je že 2000 let pred našim štetjem začela razvijati filtracija vode. V tokratnem prispevku si oglejte o zgodovini tega izjemnega procesa.

Le nekaj razlogov, zakaj potrebujemo pitno vodo…

Običajno je slišati, da je voda ključnega pomena za zdravje, ampak ali veste točno zakaj? Preverite spodnjih osem razlogov ter se spomnite, kaj vas ohranja močne že celo življenje:

1. Iz našega telesa izpira odpadke snovi.
2. Uravnava telesno temperaturo ter nas ščiti pred dehidracijo.
3. Pomaga pri ustvarjanju sline, ki je bistvenega pomena za razgradnjo hrane ter za ohranjanje zdravja ust.
4. Ščiti tkiva, hrbtenjačo ter sklepe.
5. Pomaga povečati telesno vzdržljivost.
6. Pomaga pri prebavi ter izgubi odvečne telesne teže.
7. Izboljša cirkulacijo kisika v krvi.
8. V vaš organizem vnese več energije za življenje!

To je le nekaj izmed neštetih koristi, ki jih ima voda na naše telo, planet ter druge organizme. Vendar, da bi nam voda lahko omogočila tovrstne koristi, mora biti čista ter brez primesi, za kar velikokrat poskrbi filtracija vode.

Filtracija vode

Filtracija vode je postopek ločevanja čiste molekule vode (H₂O) in trdne snovi (tujkov), ki se nahajajo v njej. Tekočina prehaja skozi filter, ki pa je neprepusten za trdno snov. Zgodovina filtracije vode pa se začne že v starodavni Grčiji ter v Indiji. Preverite zgodbo, meni se zdi ekstremno zanimiva!

Začelo se je 2000 let p.n.š…

Že starogrški ter indijski spisi, nastali 2000 let p.n.š., navajajo razne priporočljive metode čiščenja vode. Zavedali so se, da toplota (vrenje) ter filtriranje skozi pesek lahko prečisti vodo. Njihov glaven namen je bilo izboljšanje okusa pitne vode, saj takrat še niso znali razlikovati med umazano ter čisto vodo, vendar o mikroorganizmih ali pa o kemičnih postopkih še ni bilo kaj dosti znanega.

Egipčani so odkrili koagulacijo..

Okoli leta 1500 pred našim štetjem so Egipčani prvič odkril koagulacijo – kemični postopek za odstranjevanje tujkov iz vode. Slike tovrstnega postopka so bile najdene na stenah grobnice Amenofisa II in Ramsesa II.

Grki so izumili prvi “filter”!

Po letu 500 pred našim štetjem je grški filozof Hipokrat odkril zdravilne moči vode. Izumil je prakso filtriranja vode ter pridobil prvi vrečasti filter, ki se je imenoval “Hipokratov rokav”. Glavni namen vrečke je bil ujeti usedline, ki so povzročale slab okus ali vonj.

Prvi vodovodi – rimski akvadukti

Znano je, da so Rimljani zgradili veliko struktur filtracije vode, katere so poimenovali akvadukti. V latinskem jeziku aqua pomeni “voda”, ducere pa “voditi”. Rimski akvadukti so bili zelo dovršeni inženirski deli, ki jih je v celoti poganjala gravitacija, vodo pa so lahko prenašali med zelo oddaljenimi kraji!

Uporabljali so jih posebej za oskrbo velikih mest in industrijskih območij Rimskega cesarstva z vodo. Samo v Rimu je bilo prisotnih več kot 400 km vodovodov, šlo pa je predvsem za podzemne strukture, s čimer so preprečili onesnaževanje. Dnevno so oskrbovali Rim z več kot milijonom kubičnih metrov vode, si lahko zamislite?

Danes akvadukte še vedno najdemo na nekaterih lokacijah v Franciji, Nemčiji, Španiji in Turčiji. Mnogo tehnik, ki so jih Rimljani uporabljali v svojih vodovodih, je mogoče videti v sodobni kanalizaciji in vodnih transportnih sistemih.

Arhimedov vijak

Arhimed je bil grški inženir, ki je živel med letoma 287 in 212 pred našim štetjem in je bil odgovoren za številne različne izume. Ena njegovih ugotovitev je bila naprava za transport vode iz nižjih vodnih teles v večja mesta. Ta izum je imenoval vodni vijak. Gre za velik vijak znotraj votle cevi, ki črpa vodo do višjih površin. Prvotno se je uporabljal za namakanje obdelovalnih površin in za dviganje vode iz rudnikov in ladijskih kaluž. Danes se ta izum še vedno uporablja za prenos vode iz nižjih v višja kopna ali vodna telesa. Na primer na Nizozemskem lahko takšne strukture najdemo v mestu Zoetermeer blizu Haaga. Vodni vijak je bil osnova za številne sodobne industrijske črpalke.

V srednjem veku je filtracija vode nekoliko nazadovala…

Tako kot veliko drugih panog, je bila tudi oskrba z vodo v letih od 500 do 1500 n.š. zaradi pomanjkanja znanstvenih novosti in eksperimentov del mračne dobe brez razvoja. Po padcu Rimskega imperija so sovražne sile uničile veliko vodovodov, drugi pa se niso več uporabljali. Prihodnost čiščenja vode je bila negotova.

Ponovno rojstvo uspešnih pogruntavščin čiščenja vode

Leta 1627 pa se je zgodovina čiščenja vode na srečo nadaljevala, saj je Francis Bacon začel eksperimentirati z razsoljevanjem morske vode. Delce soli je poskušal odstraniti z nezahtevno obliko filtriranja peska. Ni ravno delovalo, je pa odprlo pot za nadaljnje eksperimentiranje drugih znanstvenikov.

Dva nizozemska izdelovalca očal, ki sta eksperimentirala s povečevanjem predmeta, sta omogočila večjo povečavo, saj sta odkrila mikroskop. Izum je omogočil znanstvenikom opazovanje drobnih delcev v vodi. Leta 1676 je Van Leeuwenhoek prvič opazil vodne mikroorganizme.

V 17. stoletju so že bili uporabljeni prvi vodni filtri za domačo uporabo. Te so bile narejene iz volne, gobice in oglja. Leta 1804 so na Škotskem zgradili prvo komunalno čistilno napravo, ki je temeljila na počasni filtraciji peska, konji z kočijo pa so vodo dostavljali naokoli po mestu. Kakšna tri leta kasneje so bile postavljene prve vodovodne cevi. Predlagani so bili zakoni, da bi moral imeti vsak človek dostop do varne pitne vode.

Peščeni filtri za vodo so upočasnili širitev kolere v 19. stoletju

Leta 1854 so odkrili, da se epidemija kolere širi po vodi. Britanski znanstvenik John Snow je ugotovil, da je bil neposredni vzrok izbruha bolezni onesnaženje vodne črpalke s kanalizacijsko vodo. Za prečiščevanje vode je bil takrat uporabljen klor, ki je pripomogel k dobremu okusu in vonju vode, a ni ubranil pred širitvijo bolezni. To odkritje je privedlo do tega, da so vlade začele nameščati komunalne filtre za vodo (peščeni filtri in kloriranje). S tem beležimo prvo vladno ureditev javne vode.

V devetdesetih letih 20. stoletja je Amerika začela graditi velike peščene vodne filtre za zaščito javnega zdravja, kjer so namesto počasnega filtriranja peska uporabili hitro filtracijo peska. Zmogljivost filtra se je izboljšala s čiščenjem z močnim curkom pare. Kasneje je dr. Fuller ugotovil, da je hitra filtracija peska delovala veliko bolje, če je bila pred tem opravljena koagulacija in sedimentacija. Medtem so bile takšne bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot sta kolera in tifus, vse manj pogoste, saj je filtriranje vode postalo vse bolj razširjeno po svetu.

Kmalu so ugotovili, da kloriranje vode ni dolgotrajna rešitev

Ugotovljeni so bili marsikateri negativni učinki uporabe tega elementa, saj hlapi veliko hitreje kot voda, obenem pa je klor tudi povezava z poslabšanjem in vzrokom bolezni dihal. Vodni strokovnjaki so začeli iskati nadomestna razkužila za vodo. Leta 1902 so v oskrbi s pitno vodo v Belgiji mešali kalcijev hipoklorit in železov klorid, kar je pomagalo pri koagulaciji in razkuževanju. Leta 1906 je bil ozon prvič uporabljen kot razkužilo v Franciji. Poleg tega so ljudje začeli nameščati filtre za vodo za dom in filtre za tuširanje, da bi preprečili negativne učinke klora v vodi.

Leta 1903 je bilo izumljeno mehčanje vode kot tehnika razsoljevanja vode. Katione smo iz vode odstranili tako, da smo jih v ionskih izmenjevalcih zamenjali z natrijem ali drugimi kationi.

1914 – Uvedba standardov za pitno vodo

Leta 1914 so bili uvedeni standardi pitne vode, leta 1974 pa je bil oblikovan zakon o varni pitni vodi (SDWA), ki je določal, da ima vsak človek pravico do varne pitne vode.

Od leta 1970 so se pomisleki glede javnega zdravja preusmerili z bolezni, ki se prenašajo z vodo zaradi mikroorganizmov, na antropogeno onesnaževanje vode, kot so ostanki pesticidov, industrijsko blato in organske kemikalije. Uredba se je zdaj osredotočila na industrijske odpadke in onesnaženje industrijske vode, prilagodili pa so se tudi čistilne naprave. Uporabljene so bile tehnike, kot so prezračevanje, flokulacija in adsorpcija aktivnega oglja. V osemdesetih letih je bil na seznam dodan razvoj membrane za reverzno osmozo.

Danes se eksperimenti pri čiščenju vode osredotočajo predvsem na dezinfekcijo stranskih proizvodov. Primer je tvorba trihalometana (THM) pri razkuževanju s klorom, kar je bilo povezano celo z rakom. Svinec je tudi zaskrbljujoč, potem ko je bilo ugotovljeno, da korodira iz vodovodnih cevi. Spremenljiva pH vrednost razkužene vode je omogočila korozijo. Danes so drugi materiali zamenjali številne svinčene vodovodne cevi.

Kako filtracija vode poteka danes?

Na začetku filtracijskega inženirstva pred več sto leti je bil vonj ter okus vode po kloru znak “čiste vode”, dandanes pa si želimo tovrstnemu vonju karseda izogniti. Upravljavci vodovodnih sistemov v Sloveniji za dezinfekcijo pitne vode največkrat uporabljajo klor oziroma postopek, ki mu pravimo kloriranje vode, še posebej v poletnih mesecih. Z kvalitetnim vodnim filtrom pa se lahko tovrstnega vonja in okusa popolnoma znebimo. Obenem vonj ali okus vode po kloru lahko tudi pomeni, da je klor prišel v stik z drugimi snovmi, ki se nahajajo v vašem vodovodnem sistemu, zaradi česar lahko nastajajo rakotvorne snovi. Preverite več informacij o tem, kako danes poteka filtracija vode ter kako v Prima Filtertehniki poskrbimo za najboljšo kakovost filtrov, vse od mehanske industrijske filtracije, pa do UV dezinfikacije vode.

Za dodatna pojasnila o filtraciji vode, sem vam na voljo v podjetju Prima Filtertehnika d.o.o.

M: 070 578 558

E: primoz@prima-filtertehnika.si