Zaradi epidemije COVID-19 je bolj kot kadarkoli dandanes pomembna stalna kakovost zraka v kabini letala ter ustrezno prilagojen pretok svežega zraka, obenem pa bo filtracija v prihodnosti poskrbela za nizkoogljična letala, ki ne onesnažujejo planeta!
Prikaz kje vse so nameščeni filtri na letalu.
Letalska panoga se ponovno odpira, varnost ter zdravje potnikov pa sta odvisna od kakovosti filtracije zraka v letalu.
Najsodobnejši filtracijski sistemi lahko zmanjšajo emisije ogljika iz letal, izboljšajo varnost potnikov in kakovost zraka ter obenem podprejo letalsko panogo pri doseganju okoljskih ciljev.
Epidemija koronavirusa bo v prihodnjih letih ostala v središču našega kolektivnega uma, prav tako pa tudi spomini na eno njenih najpomembnejših značilnosti – prazni letališki terminali, zaprtje mednarodnih mej in občutek, kot da je zemlja obstala.
Prikaz vgrajenih filtrov na manjših letalih.
Letalstvo je bilo zato ena najhuje prizadetih panog, saj so zdravstvene regulative v zadnjem letu ovirale čezmejna potovanja, večina letal pa je mirovala na tleh. Svet kar na enkrat ni bil več tako povezan, čeprav letalstvo predstavlja gonilno silo našega hitrega življenjskega stila.
Ravno zato je ponovni zagon letalske panoge prednostna naloga “oživitve sveta”, čeprav se je potrebno spomniti vseh pozitivnih okoljskih koristi, ki so nastale zaradi mirovanja potovanj. Letalske emisije so se zmanjšale za 60%, ko so bile države v največjih fazah ˝lockdown-a˝.
Dobra novica je, da se je evropska letalska industrija že zavezala zmanjšanju vpliva na okolje. Kljub temu, da je odgovorna le za 2,5% letnih emisij CO2, ima cilj doseči nič emisij do leta 2050. Pred nami je torej nova generacija ultra učinkovitih, nizkoogljičnih letal, ki bodo popolnoma premagala trenutno zakonodajo o emisijah.
Medtem ko je bilo filtriranje zraka v kabini vedno zaskrbljujoče za potovanje z letalom, povečana ozaveščenost o kakovosti zraka v zaprtih prostorih spodbuja razvoj nove tehnologije.
Zmanjšanje emisij ogljika s pomočjo sodobnih filtracijskih tehnologij.
Bistvo pri izpolnjevanju cilja brez emisij do 2050 je implementacija najsodobnejših tehnologij filtracije. Te tehnologije se uvajajo s pobudami, vključno s Clean Sky 2 Joint Undertaking (CSJU) oziroma Projekt Čisto nebo 2, ki je javno-zasebno partnerstvo med Evropsko komisijo in evropsko letalsko industrijo, ki si prizadeva doseči cilj industrije: podnebno nevtralnost do leta 2050.
Terasa Kruckenberg iz podjetja Pall, ki nudi rešitve za filtriranje, ločevanje in čiščenje, ki ustrezajo zahtevnim potrebam strank po vsem svetu, poroča: “V podjetju smo aktivno vključeni v to pobudo, zato aktivno razvijamo inovativne tehnologije filtracije letal za zmanjšanje porabe goriva in za zmanjšanje emisij. Na splošno se CSJU zavzema za zmanjšanje goriva in CO2 za 75% na potniški kilometer, dušikovega oksida za 90% in zaznanega hrupa za 65% do leta 2035.”
Obstajata dva ključna dela tehnologije, ki lahko znatno vplivata na emisije ogljika letal – prilagodljivi sistemi za nadzor okolja in zaščita vstopnih letalskih motorjev. V okviru istega projekta Pall dela tudi na naslednji generaciji filtrov za recirkulacijo zraka v kabini, da bo celotno potovanje z letalom varnejše.
Izjemno pomembna je tudi svežina zraka.
Prilagodljivi sistemi za nadzor okolja (AECS) lahko stalno spremljajo kakovost zraka v kabini in ustrezno prilagodijo pretok kisika, da zagotovijo stalen vir čistega zraka, hkrati pa optimizirajo porabo goriva. To lahko povzroči zmanjšanje izgorevanja goriva za čezatlantsko letenje za do 2000 kg, saj odvzem zraka iz motorja povzroči zmanjšanje potiska in dodatno prepreči izgubo energije pri stiskanju zraka za dovod zraka v kabini in posledično dekompresijo kabine.
To ima tudi pomemben gospodarski učinek. Ker gorivo predstavlja do 30% celotnih industrijskih stroškov, bi lahko opremljanje vseh letal s sistemom AECS za nadzor okolja močno vplivalo na zmanjšanje stroškov. V času, ko letalska industrija finančno trpi zaradi posledic epidemije, je to še posebej pomembno.
Zaščita sredstev motorja.
V okviru projekta Čisto nebo 2 se dogajajo tudi druge pomembne novosti, ki bodo podpirale cilje glede emisij ogljika. Pall s tehničnim demonstratorjem filtriranja vrtinčne cevi prispeva k razvoju vgrajenega dovoda zraka in zaščite motorja (TRIcEPS) z nagibnim rotorjem. Odstranljiv termoelektrični sistem za zaščito pred ledom, ki temelji na tehnologiji grelne plasti, se lahko uporablja na krilih letala za zmanjšanje zaledenitve, medtem ko lahko filter iz vrtinčne cevi zaščiti motor pred delci v težkih okoljih.
Uspešen zaključek tehničnega demonstratorja TRIcEPS bo imel pozitiven vpliv na okolje, saj bo zagotovil zaščito motorja v težkih okoljih ter omogočil letalom, da letijo bolj neposredno in pristanejo bližje končnemu cilju, ki ni odvisen ali omejen s prej veljavnimi optimalnimi pristajalnimi mesti.
Vedno zanesljivi Donaldson filtri.
V zadnjih 50 letih razvoja in uporabe komercialnih potniških letal se je vpeljajo veliko sprememb za izboljšanje udobja in dobrega počutja potnikov in posadke.
Donaldson Aerospace & Defense zagotavlja kakovostno okolje v kabini, saj njihovi izdelki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju najvišjih standardov.
Večina komercialnih letal vključuje filtre trdnih delcev z visoko učinkovitostjo (HEPA). HEPA filtri morajo zajeti najmanj 99,97% onesnaževal, kot so virusi, bakterije, cvetni prah in aerosolizirane meglice.
Prikaz APS sistema.
Kemično filtriranje delcev.
Sistem za čiščenje zraka Donaldson (APS) je idealen za letalsko industrijo, kjer je čist zrak bistven za varnost in udobje potnikov, posadke in delavcev. Boeing je za svoj novi 787 izbral Donaldson APS. Donaldsonov sistem za čiščenje zraka (APS) je najučinkovitejša nova tehnologija za čiščenje zraka v komercialnih letalih, saj ta deluje s kroženjem zraka. APS združuje tako kemično kot HEPA filtriranje delcev. Kemično filtriranje temelji na tehničnem postopku, imenovanem adsorpcija v plinski fazi, ki odstranjuje biološke odpadke, stranske proizvode goriva, čistilna sredstva, emisije iz notranjih materialov, kozmetike in drugih izdelkov za osebno nego. Filtriranje mikro delcev odstranjuje prah, alergene, bakterije, viruse in druge dražilne delce za potnike in posadko. Sistem Donaldson APS je enostavno vzdrževati in zamenjati brez potrebe po dodatnih servisnih delih, potrebnih remontov ali popravil.
Javnost želi le najboljšo filtracijo zraka v letalskih kabinah.
Današnji komercialni leti prevažajo več potnikov in letijo dlje kot kdaj koli prej. Potniki in posadke, ki letijo na velikih nadmorskih višinah, dihajo recirkuliran zrak pod tlakom – včasih tudi več ur – kar pa lahko vsebuje dražilne plinaste elemente, vključno s stranskimi proizvodi goriva, bioefluenti, čistilnimi sredstvi, vonjavami in ozonom.
Delci v zraku – prašni pesek, aerosolna maziva in celo alergeni, glive, bakterije in virusi – prav tako vplivajo na kakovost zraka, kar lahko povzroči slabšo pretočnost v kabini in vpliva na izkušnje letenja potnikov.
Letečo javnost med komercialnimi leti vse bolj zanima kakovost zraka, sploh zaradi COVID-19, saj čisti zrak izboljša potnikovo izkušnjo med letom. Novinarski mediji, letalske družbe in strokovne organizacije, kot so ameriške Društvo inženirjev ogrevanja, hlajenja in klimatizacije (ASHRAE) in raziskovalni center (ACER) se aktivno ukvarjajo z raziskavami in drugimi pobudami za zagotavljanje najvišje kakovosti zraka za vse, ki letijo, se vozijo ali delajo v nadzorovanem ozračju.
Zaščita okolja po epidemiji.
Poleg zmanjšanja vpliva ogljika ima filtriranje še eno ključno vlogo. V filtre za recirkulacijo zraka v kabini naraščajo naložbe in inovacije, ki pomagajo zmanjšati širjenje infekcijskih povzročiteljev v kabini, kot je SARS/koronavirus. Mnogo letalskih podjetij se odloča za kombinacijo HEPA filtracije z visoko zmogljivim aktivnim ogljem (HPAC) in za druge inovativne rešitve, kot so hibridni fotokatalitični zračni filtri, ki omogočajo odstranjevanje onesnaževal in vonjav.
Z implementacijo najsodobnejših filtracijskih sistemov lahko zmanjšamo emisije ogljika iz letal, izboljšamo varnost in udobje potnikov ter na koncu podpremo letalsko industrijo pri doseganju njenih okoljskih ciljev.
