V zadnjem desetletju je bilo veliko govora o onesnaženosti zraka v zunanjem okolju ter o zdravju planeta – od emisij toplogrednih plinov, podnebnih sprememb, varnosti in pomanjkanju vode, do odlaganja ter ravnanja z odpadki. Dandanes pa veliko pomembnejši izziv predstavlja kakovost zraka v notranjih prostorih, saj epidemija COVID-19 prinaša veliko vprašanj ter izzivov glede varnosti ter snažnosti v zaprtih ustanovah, kot so pisarniški objekti ter stanovanjski bloki. Prav v industriji filtracije zraka se pojavlja veliko sprememb ter novosti v razvoju, s težnjo k zaščiti prebivalstva pred tveganjem za okužbo z COVID-19 ter ostalimi mikroorganizmi in plini, ki vsakodnevno ogrožajo naše dolgoročno zdravje.
Premalokrat se zavedamo, da je zrak v notranjem okolju pogosto resneje onesnažen kot zunanji zrak – tudi v največjih in najbolj industrijskih mestih. Na podlagi tega filtracijska industrija ne počiva pri iskanju rešitev za učinkovito merjenje ter izboljšanje kakovosti zraka. Hkrati vladni predpisi pritiskajo na komercialno in industrijsko poslovanje za implementacijo določenih standardov, s katerimi lahko naša notranja okolja spremenimo v varnejši prostor tako za naša dihala, kot tudi za živčni sistem.
Kakovost zraka v notranjih prostorih
Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja, povprečni Američan več kot 90 odstotkov časa preživi v zaprtih prostorih. Do sedaj je splošna zaskrbljenost javnosti o kakovosti zraka zajemala predvsem zunanjo okolico, saj so bili izpušni plini prevoznih sredstev ali pa saje, ki se dvigujejo iz dimnika, vizualni indikator onesnaženosti predvsem zunanjega okolja. Takrat smo seveda popolnoma pozabili na poslovne prostore ali pa na stanovanjske domove, kjer je nadzor nad kakovostjo zraka navadno povsem pozabljen, saj podjetja, ki oddajajo pisarniške prostore večinoma ne nadzorujejo filtracijske tehnologije.
Epidemija COVID-19 predstavlja pomembno svarilo
Kakovost zraka v zaprtih prostorih že kar nekaj časa predstavlja pomemben izziv, epidemija COVID-19 pa je prinesla večjo ozaveščenost med splošno javnostjo ter med upravniki večjih javnih poslopij o pomembnosti filtracije zraka ter o resnosti zdravstvenih posledic. Sicer pa nove študije kažejo, da so tudi zaprti prostori s pravilno regulacijo pretoka zraka lahko varni v času epidemije.
Pomembno je omeniti, da kakovost zraka v zaprtih prostorih predstavlja dva glavna izziva – eden vključuje zaščito opreme, postopkov in končnih izdelkov (predvsem pri medicinskih napravah ter farmacevtskih izdelkih), drugi izziv pa je zdravje ljudi. Zapletene mešanice organskih kemikalij v zraku v zaprtih prostorih lahko povzročijo subtilne učinke na centralni in periferni živčni sistem, kar vodi do sprememb v človeškem vedenju in delovanju, obenem pa je zastrašujoča tudi prisotnost plesni, saj lahko povzročijo škodljive posledice na dihalih. Filtri, ki se uporabljajo v komercialnih okoljih, na primer v bolnišnicah, lekarnah ali pa v okolju s hrano in pijačo, morajo zatorej nuditi določeno raven kakovosti zraka, žal pa danes zavedanje povprečne osebe o standardih filtracije še ni tako prisotna, kot bi si želeli.
“Brez hrane bi lahko živeli nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez zraka pa ne več kot le nekaj minut!”
Filtracija zraka se mora osredotočiti na delce, manjše od 0.3 mikrona
Raziskave kažejo, da ni dovolj poudarka na filtraciji delcev, manjših od 0.3 mikrona; prav tako pa poleg trdnih delcev veliko nevarnost predstavljajo tudi plinski onesnaževalci, kot so hlapne organske spojine ter ogljikov dioksid. Harvardski raziskovalni center je celo opravil raziskavo, kjer je dve ločeni skupini ljudi izpostavil različni filtraciji zraka – prvi so šest dni preživeli v prostoru z navadnim prezračevanjem (~ 500 μg / m3), drugi pa v prostoru z zelenim prezračevanjem (ravni VOC zmanjšane na približno 50 μg / m3).
Po obdobju izpostavljenosti so udeleženci izpolnili slepi test za preverjanje kognitivnih funkcij in izkazalo se je, da so tisti, ki so bili izpostavljeni zelenemu prezračevanju, v povprečju dosegli 61 odstotkov več kot tisti, ki so bili izpostavljeni običajnemu prezračevanju. Druga tveganja, povezana s številnimi škodljivimi učinki na zdravje vključujejo draženje čutil, dihalne simptome ter celo tveganja za raka.
Zastarelost sistemov
Težava s kakovostjo zraka v stanovanjskih in poslovnih stavbah je deloma posledica zastarele tehnologije HVAC. Kljub naraščajočim pomislekom glede kakovosti zraka v zaprtih prostorih ostaja primarna funkcija sistemov HVAC za bivalne in pisarniške prostore le hlajenje in ogrevanje, pri čemer sta kakovost zraka in filtracija sekundarni. Na primer, večina sistemov HVAC zmore očistiti le zrak, ki kroži, ne poskrbi pa za stare in nove onesnaževalce, kateri se lahko naselijo na pohištvu, preprogah in zavesah.
Sodobna tehnologija bo pripomogla k večji ozaveščenosti o kakovosti zraka
S sodobno tehnologijo senzorjev o kakovosti zraka bomo ljudem omogočili podroben vpogled v njihovo okolje. Termostati prihodnosti bodo imeli implementiran senzor, ki bo ljudem prikazal, kakšna je kakovost zraka v njihovem življenjskem okolju. Izziv notranje kvalitete zraka je tisti, kateremu bo napredna tehnologija namenila največ pozornosti. Standardni sistem HVAC namreč danes ni več primeren za učinkovito zagotavljanje kakovosti zraka, saj je namenjen predvsem učinkovitemu ogrevanju in hlajenju, ne pa tudi filtriranju.
Po drugi strani pa prenosni čistilci že uporabljajo izpopolnjene algoritme in tehnologijo zaznavanja, da uporabnikom omogočijo jasno sliko o kakovosti zraka.Tehnologija filtracije, ki jo vsebujejo ti sistemi, lahko odstrani veliko škodljivih onesnaževalcev, med drugim pa nas tudi zaščiti pred mikroorganizmi, kot je virus COVID-19. Na voljo je torej tehnologija za izboljšanje kakovosti notranjega zraka; pojavlja pa se vprašanje, kdaj bosta javnost in vlada zahtevala razširitev takšne tehnologije za bolj celovit pristop k nadzoru snažnosti?
Pozitivna stran je, da novodobni senzorji močno olajšajo stvari, saj zaznajo hlapne organske spojine ter tako analizirajo čištočo zraka v okolju. Senzorski čipi so običajnoširoki le nekaj milimetrov in se zlahka prilegajo obstoječi elektroniki izpušnih ventilatorjev ter sistemom za filtriranje zraka. Ta tehnologija omogoča odstranjevanje zračnih alergenov, plesni, bakterij, virusov in hlapnih organskih spojin. Patentirane tehnologije, ki danes postajajo komercialno dostopne, bodo resnično spremenile prihodnost kakovosti zraka v zunanjih prostorih.
Filtracija zraka kot v letalih za boj proti COVID-19
Notranjost letala je morda eno najvarnejših krajev, kar se tiče onesnaženosti zraka z virusom, kot je COVID-19, saj ima implementirano napredno filtracijo zraka v zaprtih prostorih, ki se bojuje proti raznim boleznim v zraku.
Razvijalci različnih filtracijskih programov se tako trudijo ustvariti zaščito tudi pred najmanjšimi delci, ki bi nas vodili do ponovnega odprtja pisarn, restavracij in javnih zgradb.
Zaenkrat še ni bilo opravljenih veliko raziskav glede preučevanja vpliva klimatskih sistemov na širjenje okužbe s koronavirusom, dokazano pa je, da so razne druge sezonske okužbe vedno pogostejše v prostorih s slabim prezračevanjem. Že osnovni človeški bolezenski simptomi, kot sta kašelj in kihanje, lahko v zaprtem prostoru povzročijo pravo katastrofo. Življenjska doba tovrstne kapljice je lahko od delca sekundne do več minut, razdalja dosega pa do devet metrov.
Filtracijska podjetja tako dandanes izvajajo različna modeliranja tipičnih pisarniških okolij, s pomočjo katerih lahko prepoznajo mrtve cone, kjer ni pretoka zraka. V domačem okolju so mrtva območja tista, kjer se vam nabira prah – običajno območja z nizkim tlakom. Tovrsten problem je zelo lahko preslikati v vsakdanje življenje – na primer v 19-nadstropnem klicnem centru v Južni Koreji je bilo zabeleženih 97 potrjenih primerov okužbe s koronavirusom, 94 pa jih je bilo v 11. nadstropju – z vsemi primeri na eni strani sobe.
V podjetju Prima Filtertehnika smo ravno zaradi velikega izziva letošnje epidemije temeljito raziskali trg in našli produkt, ki resnično pripomore k ohranitvi varnega in zdravega okolja. V naši ponudbi sta na voljo dva čistilca: OurAir SQ 2500, ki je primeren za večje prostore ter prenosni čistilec OurAir TK 850, ki je primeren za manjše prostore, kot so šolske učilnice ali pa pisarne.
Filtracija notranjega zraka naj dosega kakovost zraka kot v letalskih kabinah
Na letalu potniki prejmejo v povprečju 20 kubičnih metrov zraka na minuto, hitrost menjave zraka pa je zelo visoka – med 20-30 krat na uro, pri čemer 50% osveženega zraka prihaja zunaj letala. Poleg tega vsa letala uporabljajo HEPA filtre iz kompleksnega filtrirnega sistema, pri katerem je verjetnost odstranitve 0,003-mikronskih delcev 99,9%. Prvi primer COVID-19 v Kanadi je bil povezan z letalskim potovanjem okuženega posameznika, ki je letel iz Wuhana v Toronto. Na 15-urnem letu je bilo 350 potnikov, med katerimi se ni okužil nihče. Virus se je prenesel šele, ko je okuženi potnik pristal na tleh v Torontu. To nam zagotovo poda dovolj iniciative, da razvijamo in komercialno razširjamo filtracijo zraka, enake kvalitete kot je v letalih.
Prihodnost kvalitetnega zraka v notranjih prostorih so filtracijska podjetja
Kot lahko opazite, so se izzivi glede kakovosti notranjega zraka začeli pojavljati že davno pred letošnjo epidemijo COVID-19. Če je virus prinesel vsaj kaj pozitivnega, je to večja ozaveščenost javnost glede kvalitete zraka, katerega dihamo v šolah, pisarnah ter v bolnišnicah ter težnja k implementaciji boljših in zmogljivejših filtracijskih sistemov. Na srečo pa znanost in razvoj sodobne filtracijske tehnologije napovedujeta svetlo prihodnost!